keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

1.   Kadar vratar zagotavlja medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ki so navedene v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), omogoči, da so osnovne funkcionalnosti njegovih medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, interoperabilne z medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke, drugega ponudnika, ki ponuja ali namerava ponujati take storitve v Uniji, in sicer tako, da brezplačno in na zahtevo zagotavlja potrebne tehnične vmesnike ali podobne rešitve, ki olajšujejo interoperabilnost.

2.   Vratar zagotovi, da so vsaj naslednje osnovne funkcionalnosti iz odstavka 1 interoperabilne, kadar te funkcionalnosti svojim končnim uporabnikom zagotavlja vratar sam:

(a)

po navedbi v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9): (i) pošiljanje besedilnih sporočil med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma; (ii) izmenjava slik, glasovnih sporočil, videoposnetkov in drugih priloženih datotek pri komunikaciji med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma;

(b)	v dveh letih od imenovanja: (i) pošiljanje besedilnih sporočil med koncema v skupinah posameznih končnih uporabnikov; (ii) izmenjava slik, glasovnih sporočil, videoposnetkov in drugih priloženih datotek pri komunikaciji med koncema med skupinskim klepetom in posameznim končnim uporabnikom;

(c)

v štirih letih od imenovanja: (i) govorni klici med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma; (ii) videoklici med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma; (iii) govorni klici med koncema med skupinskim klepetom in posameznim končnim uporabnikom; (iv) videoklici med koncema med skupinskim klepetom in posameznim končnim uporabnikom.

3.   Pri interoperabilnih storitvah se ohrani raven varnosti, ki jo vratar zagotavlja svojim končnim uporabnikom, po potrebi tudi šifriranje med koncema.

4.   Vratar objavi referenčno ponudbo s tehničnimi podrobnostmi ter splošnimi pogoji in pogoji interoperabilnosti z njegovimi medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke, vključno s potrebnimi podrobnostmi o ravni varnosti in šifriranju med koncema. Vratar to referenčno ponudbo objavi v roku iz člena 3(10) in jo po potrebi posodobi.

5.   Po objavi referenčne ponudbe v skladu z odstavkom 4 lahko vsak ponudnik medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki ponuja ali namerava ponujati take storitve v Uniji, zahteva, da so interoperabilne z medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke, ki jih zagotavlja vratar. Taka zahteva lahko zajema nekatere ali vse osnovne funkcionalnosti iz odstavka 2. Vratar ugodi vsaki razumni zahtevi za interoperabilnost v treh mesecih po prejemu zahteve, tako da omogoči delovanje zahtevanih osnovnih funkcionalnosti.

6.   Komisija lahko na podlagi obrazložene zahteve vratarja izjemoma podaljša roke za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 2 ali 5, kadar vratar dokaže, da je to potrebno, da bi se zagotovila učinkovita interoperabilnost in ohranila potrebna raven varnosti, po potrebi tudi šifriranje med koncema.

7.   Končni uporabniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, vratarja ter medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ponudnika, ki je predložil zahtevo, se lahko sami odločijo, ali bodo uporabili interoperabilne osnovne funkcionalnosti, ki jih vratar lahko zagotavlja na podlagi odstavka 1.

8.   Vratar od ponudnika medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki zahteva interoperabilnost, pridobi in si z njim izmenja samo osebne podatke končnih uporabnikov, ki so nujno potrebni za zagotovitev učinkovite interoperabilnosti. Vsako tako zbiranje in izmenjava osebnih podatkov končnih uporabnikov mora biti v celoti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES.

9.   Vratarju se ne prepreči, da sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da tretji ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki zahtevajo interoperabilnost, ne ogrožajo celovitosti, varnosti in zasebnosti njegovih storitev, pod pogojem, da so ti ukrepi nujno potrebni in sorazmerni ter da jih vratar ustrezno utemelji.

1.   Kadar vratar v obrazloženi zahtevi dokaže, da bi izpolnjevanje specifične obveznosti iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z jedrno platformno storitvijo, navedeno v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), zaradi izjemnih okoliščin, ki so zunaj njegovega nadzora, ogrozilo ekonomsko upravičenost njegovega poslovanja v Uniji, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim sklene v celoti ali delno izjemoma zadržati specifično obveznost iz navedene obrazložene zahteve (v nadaljnjem besedilu: sklep o zadržanju). V tem izvedbenem aktu svoj sklep o zadržanju utemelji tako, da opredeli izjemne okoliščine, ki upravičujejo zadržanje. Ta izvedbeni akt se omeji glede na obseg in čas trajanja, ki sta potrebna za odziv na tako grožnjo vratarjevi upravičenosti poslovanja. Komisija si prizadeva ta izvedbeni akt sprejeti brez odlašanja in najpozneje tri mesece po prejemu popolne obrazložene zahteve. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Kadar se odobri zadržanje na podlagi odstavka 1, Komisija svoj sklep o zadržanju pregleda vsako leto, razen če je v njem določen krajši interval. Zadržanje po takem pregledu v celoti ali delno odpravi ali pa ugotovi, da so pogoji iz odstavka 1 še naprej izpolnjeni.

3.   V nujnih primerih lahko Komisija na podlagi obrazložene zahteve vratarja začasno zadrži uporabo specifične obveznosti iz odstavka 1 v zvezi z eno ali več posameznimi jedrnimi platformnimi storitvami še pred sprejetjem sklepa na podlagi navedenega odstavka. Taka zahteva se lahko da in odobri kadar koli pred oceno, ki jo Komisija izvede na podlagi odstavka 1.

4.   Komisija pri oceni zahteve iz odstavkov 1 in 3 upošteva zlasti vpliv izpolnjevanja specifične obveznosti na ekonomsko upravičenost poslovanja vratarja v Uniji in na tretje strani, zlasti MSP in potrošnike. Za zadržanje se lahko uporabljajo pogoji in obveznosti, ki jih Komisija določi za zagotovitev pravičnega ravnovesja med temi interesi in cilji te uredbe.

1.   Komisija lahko na podlagi obrazložene zahteve vratarja ali na lastno pobudo sprejme izvedbeni akt, s katerim sklene zadevnega vratarja v celoti ali delno izvzeti iz specifične obveznosti iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z jedrno platformno storitvijo, navedeno v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), kadar je tako izvzetje utemeljeno na podlagi razlogov iz odstavka 3 tega člena (v nadaljnjem besedilu: sklep o izvzetju). Komisija sklep o izvzetju sprejme v treh mesecih po prejemu popolne obrazložene zahteve in predloži obrazloženo izjavo, v kateri navede razloge za izvzetje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Kadar je izvzetje odobreno na podlagi odstavka 1, Komisija svoj sklep o izvzetju pregleda, če razlog za izvzetje ne obstaja več oziroma vsaj vsako leto. Po takem pregledu Komisija izvzetje v celoti ali deloma odpravi ali sklene, da so pogoji iz odstavka 1 še naprej izpolnjeni.

3.   Izvzetje na podlagi odstavka 1 se lahko odobri samo na podlagi javnega zdravja ali javne varnosti.

4.   V nujnih primerih lahko Komisija na podlagi obrazložene zahteve vratarja ali na lastno pobudo začasno zadrži uporabo specifične obveznosti iz odstavka 1 v zvezi z eno ali več posameznimi jedrnimi platformnimi storitvami še pred sprejetjem sklepa na podlagi navedenega odstavka. Taka zahteva se lahko da in odobri kadar koli pred oceno, ki jo Komisija izvede na podlagi odstavka 1.

5.   Komisija pri oceni zahteve iz odstavkov 1 in 4 upošteva zlasti vpliv izpolnjevanja specifične obveznosti na razloge iz odstavka 3 ter učinke na zadevnega vratarja in tretje strani. Komisija lahko zadržanje uporabi za pogoje in obveznosti, da se zagotovi pravično ravnovesje med cilji, zastavljenimi na podlagi razlogov iz odstavka 3, in cilji te uredbe.

1.   Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, teh storitev ne sme segmentirati, razdeliti, deliti, razčleniti ali ločiti s pogodbenimi, komercialnimi, tehničnimi ali drugimi načini, da bi se izognilo kvantitativnim mejnim vrednostim iz člena 3(2). Nobena taka praksa podjetja Komisiji ne preprečuje, da ga imenuje za vratarja na podlagi člena 3(4).

2.   Kadar Komisija sumi, da se podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, zateka k praksi iz odstavka 1, lahko od tega podjetja zahteva vse informacije, za katere meni, da so potrebne za ugotovitev, ali se to podjetje zateka k taki praksi.

3.   Vratar zagotovi, da so obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v celoti in dejansko izpolnjene.

4.   Vratar ne sme ravnati na noben način, ki bi spodkopaval dejansko izpolnjevanje obveznosti iz členov 5, 6 in 7, ne glede na to, ali je to ravnanje pogodbene, komercialne, tehnične ali katere koli druge narave, oziroma ne glede na to, ali to ravnanje vključuje uporabo vedenjskih tehnik ali oblikovanje vmesnika.

5.   Kadar je potrebna privolitev za zbiranje, obdelavo, navzkrižno uporabo in izmenjavo osebnih podatkov, da se zagotovi skladnost s to uredbo, vratar sprejme potrebne ukrepe, s katerimi poslovnim uporabnikom omogoči, da neposredno pridobijo potrebno privolitev za njihovo obdelavo, kadar je ta privolitev potrebna v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ali Direktivo 2002/58/ES, ali kako drugače deluje v skladu s predpisi in načeli Unije na področju varstva podatkov in zasebnosti, med drugim tako, da poslovnim uporabnikom zagotovi ustrezno anonimizirane podatke, kadar je to ustrezno. Vratar pridobitve te privolitve poslovnega uporabnika ne oteži bolj kot za svoje storitve.

6.   Vratar ne poslabša pogojev ali kakovosti nobene od jedrnih platformnih storitev, zagotovljenih poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom, ki uveljavijo pravice ali možnosti iz členov 5, 6 in 7, oziroma ne oteži neupravičeno uveljavljanja teh pravic ali možnosti, tudi ne tako, da bi končnim uporabnikom na pristranski način ponujal različne možnosti ali vplival na samostojnost in odločanje končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov ali prosto izbiro teh uporabnikov prek strukture, oblikovanja, funkcije ali načina delovanja uporabniškega vmesnika ali njegovega dela.

7.   Kadar se vratar izogiba ali se poskuša izogniti obveznostim iz člena 5, 6 ali 7 na način, opisan v odstavkih 4, 5 in 6 tega člena, lahko Komisija začne postopek na podlagi člena 20 in sprejme izvedbeni akt iz člena 8(2), v katerem opredeli ukrepe, ki jih mora izvesti vratar.

8.   Odstavek 6 tega člena ne posega v pristojnosti Komisije iz členov 29, 30 in 31.

1.   Komisija lahko izvede preiskavo trga za preučitev, ali vratar sistematično ne izpolnjuje obveznosti. To preiskavo trga zaključi v 12 mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a). Kadar je iz preiskave trga razvidno, da vratar sistematično krši eno ali več obveznosti iz člena 5, 6 ali 7 ter da je ohranil, okrepil ali razširil svoj položaj vratarja v zvezi z zahtevami iz člena 3(1), lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim takemu vratarju naloži kakršne koli ravnalne ali strukturne popravne ukrepe, ki so sorazmerni in potrebni za zagotovitev dejanske skladnosti s to uredbo. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Popravni ukrep, naložen v skladu z odstavkom 1 tega člena, kolikor je tak popravni ukrep sorazmeren in potreben za ohranitev ali ponovno vzpostavitev pravičnosti in tekmovalnosti, na katero vpliva sistematična neskladnost, lahko vključuje prepoved vratarju, da v omejenem obdobju izvede koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 139/2004 v zvezi z jedrnimi platformnimi storitvami ali drugimi storitvami, ki se zagotavljajo v digitalnem sektorju, ali v zvezi s storitvami, ki omogočajo zbiranje podatkov, na katere vpliva sistematično neizpolnjevanje obveznosti.

3.   Šteje se, da vratar sistematično ne izpolnjuje obveznosti iz členov 5, 6 in 7 kadar je Komisija vratarju v osmih letih pred sprejetjem sklepa o začetku preiskave trga zaradi morebitnega sprejetja sklepa na podlagi tega člena v zvezi s katero koli od njegovih jedrnih platformnih storitev izdala vsaj tri sklepe o neizpolnjevanju obveznosti na podlagi člena 29.

4.   Komisija zadevnemu vratarju sporoči svoje predhodne ugotovitve v šestih mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a). V svojih predhodnih ugotovitvah pojasni, ali predhodno meni, da so pogoji iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni, ter za kateri popravni ukrep ali popravne ukrepe predhodno meni, da so potrebni in sorazmerni

5.   Da bi zainteresirane tretje strani lahko učinkovito predložile pripombe, Komisija istočasno, ko svoje predhodne ugotovitve sporoči vratarju na podlagi odstavka 4 ali čim prej po tem roku, objavi nezaupni povzetek primera in popravne ukrepe, ki jih namerava naložiti. Komisija določi razumen rok za predložitev takih pripomb.

6.   Kadar namerava Komisija sprejeti sklep na podlagi odstavka 1 tega člena, tako da zaveze, ki jih ponudi vratar na podlagi člena 25, razglasi za zavezujoče, objavi nezaupni povzetek primera in glavno vsebino zavez. Zainteresirane tretje strani lahko svoje pripombe predložijo v razumnem roku, ki ga določi Komisija.

7.   Komisija lahko med preiskavo trga podaljša njeno trajanje, kadar je tako podaljšanje utemeljeno iz objektivnih razlogov in je sorazmerno. Podaljšanje se lahko nanaša na rok, do katerega mora Komisija izdati svoje predhodne ugotovitve, ali na rok za sprejetje končnega sklepa. Skupno trajanje vsakega podaljšanega roka ali rokov na podlagi tega odstavka ne sme preseči šest mesecev.

8.   Da se zagotovi, da vratar dejansko izpolnjuje obveznosti iz členov 5, 6 in 7, Komisija redno pregleduje popravne ukrepe, ki jih naloži v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena. Komisija ima pravico te popravne ukrepe spremeniti, če po novi preiskavi trga ugotovi, da niso učinkoviti.

1.   Če zadevni vratar v postopku iz člena 18 ponudi zaveze glede zadevnih jedrnih platformnih storitev za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz členov 5, 6 in 7, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim postanejo te zaveze zavezujoče za zadevnega vratarja, in izjavi, da ni več podlage za ukrepanje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Komisija lahko na zahtevo ali lastno pobudo s sklepom znova začne zadevni postopek, kadar:

(a)	se je bistveno spremenilo katero koli od dejstev, na katerih je temeljil sklep;

(b)	zadevni vratar ne izpolni svojih zavez;

(c)	je sklep temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah, ki so jih dale na razpolago stranke;

(d)	zaveze niso učinkovite.

3.   Če Komisija meni, da zaveze, ki jih predloži zadevni vratar, ne morejo zagotoviti učinkovitega izpolnjevanja obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v sklepu o zaključku zadevnega postopka obrazloži, zakaj ni določila, da so te zaveze zavezujoče.

1.   V sklepu o neizpolnjevanju obveznosti lahko Komisija vratarju naloži globe v višini največ 10 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da vratar namerno ali iz malomarnosti ne izpolnjuje:

(a)	katere koli obveznosti iz členov 5, 6 in 7;

(b)	ukrepov, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(c)	popravnih ukrepov, naloženih na podlagi člena 18(1);

(d)	začasnih ukrepov, odrejenih na podlagi člena 24, ali

(e)	zavez, ki so bile določene za pravno zavezujoče na podlagi člena 25.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko Komisija v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti vratarju naloži globe v višini do 20 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti ugotovi, da je vratar enako ali podobno kršil obveznost iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z isto jedrno platformno storitvijo, kršitev katere je bila ugotovljena v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti, sprejetem v predhodnih osmih letih.

3.   Komisija lahko sprejme sklep, s katerim podjetjem, vključno z vratarji, kadar je to ustrezno, in podjetniškim združenjem naloži globe v višini največ 1 % njihovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:

(a)	v roku ne predložijo informacij, ki so potrebne za oceno njihovega imenovanja za vratarje na podlagi člena 3, ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije;

(b)	ne izpolnjujejo obveznosti o uradnem obveščanju Komisije v skladu s členom 3(3);

(c)	ne sporočijo informacij ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 14;

(d)	ne predložijo opisa ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 15;

(e)	v odgovoru na zahtevo na podlagi člena 21(3) ne zagotovijo dostopa do podatkovnih baz, algoritmov ali informacij o testih;

(f)	ne predložijo zahtevanih informacij v roku, določenem na podlagi člena 21(3) ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije ali pojasnila, ki se zahtevajo na podlagi člena 21 ali podajo v razgovoru na podlagi člena 22;

(g)	v roku, ki ga določi Komisija, ne popravijo netočnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij, ki jih je predložil predstavnik ali član osebja, ali ne predložijo ali zavrnejo predložitev popolnih informacij o dejstvih v zvezi s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda na podlagi člena 23;

(h)	ne privolijo v inšpekcijski pregled na podlagi člena 23;

(i)	ne izpolnjujejo obveznosti, ki jih je naložila Komisija na podlagi člena 26;

(j)	ne uvedejo funkcije za zagotavljanje skladnosti v skladu s členom 28 ali

(k)	ne izpolnjujejo pogojev za dostop do spisa Komisije na podlagi člena 34(4).

4.   Komisija pri določitvi višine globe upošteva resnost, trajanje in ponavljanje, za globe, naložene na podlagi odstavka 3, pa tudi zamudo, nastalo v postopku.

5.   Kadar se podjetniškemu združenju naloži globa ob upoštevanju prometa njegovih članov na svetovni ravni in podjetniško združenje samo ni plačilno sposobno, je njegova dolžnost, da od svojih članov zahteva prispevke za kritje višine globe.

Kadar ti prispevki članov podjetniškemu združenju niso nakazani v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija zahteva plačilo globe neposredno od katerega koli podjetja, katerega predstavniki so bili člani zadevnih organov odločanja tega združenja.

Potem ko Komisija zahteva plačilo v skladu z drugim pododstavkom, lahko od katerega koli člana podjetniškega združenja zahteva plačilo razlike, kadar je to potrebno za zagotovitev plačila globe v celoti.

Vendar Komisija plačila na podlagi drugega ali tretjega pododstavka ne zahteva od podjetij, ki dokažejo, da niso izvršila sklepa podjetniškega združenja, s katerim je bila kršena ta uredba, in niso vedela za njegov obstoj ali pa so do njega izkazala odklonilno stališče, preden je Komisija začela postopek na podlagi člena 20.

Finančna obveznost vsakega podjetja za plačilo globe znaša največ 20 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu.

1.   Komisija lahko sprejme sklep, s katerim naloži podjetjem, vključno z vratarji, kadar je ustrezno, in podjetniškim združenjem periodične denarne kazni v višini največ 5 % povprečnega dnevnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, izračunane od dneva, določenega s tem sklepom, da bi od njih dosegla, da:

(a)	upoštevajo ukrepe, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(b)	upoštevajo sklep na podlagi člena 18(1);

(c)	predložijo pravilne in popolne informacije v roku, ki je določen v zahtevku za informacije, podanem s sklepom na podlagi člena 21;

(d)	v odgovoru na zahtevo na podlagi člena 21(3) zagotovijo dostop do podatkovnih baz, algoritmov in informacij o testih ter predložijo pojasnila v zvezi z njimi, kot je določeno v sklepu, sprejetem na podlagi člena 21;

(e)	privolijo v inšpekcijski pregled, odrejen s sklepom, sprejetim na podlagi člena 23;

(f)	upoštevajo sklep, v katerem so odrejeni začasni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 24(1);

(g)	izpolnijo zaveze, ki so bile določene za pravno zavezujoče s sklepom na podlagi člena 25(1);

(h)	upoštevajo sklep na podlagi člena 29(1).

2.   Kadar podjetja ali podjetniška združenja izpolnijo zavezo, za izvršitev katere je bila naložena periodična denarna kazen, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi končni znesek periodične denarne kazni, ki je nižji od zneska iz prvotnega sklepa. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

1.   Preden Komisija sprejme sklep na podlagi člena 8, člena 9(1), člena 10(1), členov 17, 18, 24, 25, 29 in 30 ter člena 31(2), zadevnemu vratarju ali podjetju ali podjetniškemu združenju omogoči, da poda izjavo o:

(a)	predhodnih ugotovitvah Komisije, vključno z vsemi zadevami, v zvezi s katerimi je Komisija podala ugovor, ter

(b)	ukrepih, ki bi jih Komisija morda nameravala sprejeti zaradi predhodnih ugotovitev na podlagi točke (a) tega odstavka.

2.   Zadevni vratarji, podjetja in podjetniška združenja lahko Komisiji predložijo svoja opažanja o predhodnih ugotovitvah Komisije v roku, ki ga Komisija določi v predhodnih ugotovitvah in ki ne sme biti krajši od 14 dni.

3.   Sklepi Komisije temeljijo samo na predhodnih ugotovitvah, vključno v zvezi z vsemi zadevami, v zvezi s katerimi je Komisija podala ugovor, na katere so lahko zadevni vratarji, podjetja in podjetniška združenja predložili pripombe.

4.   Pravica zadevnega vratarja, podjetja ali podjetniškega združenja do obrambe se v celoti upošteva v vseh postopkih. Zadevni vratar, podjetje ali podjetniško združenje ima pravico, da dostopi do spisa Komisije pod pogoji razkritja in ob upoštevanju pravnega interesa podjetij v zvezi z varstvom njihovih poslovnih skrivnosti. V primeru nestrinjanja med stranmi lahko Komisija sprejme sklepe, v katerih določi te pogoje razkritja. Pravica do dostopa do spisa Komisije ne zajema zaupnih informacij in interne dokumentacije Komisije ali pristojnih organov držav članic. Zlasti ne zajema korespondence med Komisijo in pristojnimi organi držav članic. Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.

1.   Komisija in nacionalni pristojni organi držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), sodelujejo med seboj in se obveščajo o svojih izvršilnih ukrepih prek Evropske mreže za konkurenco. Pooblaščeni so, da si medsebojno zagotavljajo informacije v zvezi s katerim koli dejanskim ali pravnim vprašanjem, vključno z zaupnimi informacijami. Kadar pristojni organ ni član Evropske mreže za konkurenco, Komisija uredi vse potrebno za sodelovanje in izmenjavo informacij s temi organi o primerih v zvezi z izvrševanjem te uredbe in izvrševanjem primerov iz člena 1(6). Takšno ureditev lahko določi z izvedbenim aktom iz člena 46(1), točka (l).

2.   Kadar namerava nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), začeti preiskavo o vratarjih na podlagi nacionalne zakonodaje iz člena 1(6), pisno obvesti Komisijo o prvem formalnem preiskovalnem ukrepu, preden ga začne izvajati ali takoj po tem. Te informacije se lahko dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom drugih držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6).

3.   Kadar namerava nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), vratarjem naložiti obveznosti na podlagi nacionalne zakonodaje iz člena 1(6), Komisiji najpozneje 30 dni pred sprejetjem tega ukrepa predloži njegov osnutek in razloge zanj. Pri začasnih ukrepih nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), Komisiji predloži osnutek predvidenih ukrepov čim prej, najpozneje pa takoj po sprejetju takih ukrepov. Te informacije se lahko dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom drugih držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6).

4.   Mehanizmi obveščanja iz odstavkov 2 in 3 se ne uporabljajo za sklepe, predvidene v skladu z nacionalnimi pravili o združitvah.

5.   Informacije, izmenjane na podlagi odstavkov 1 do 3 tega člena, se izmenjujejo in uporabljajo le za namene usklajevanja izvrševanja te uredbe in pravil iz člena 1(6).

6.   Komisija lahko zaprosi nacionalne pristojne organe držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), da pomagajo pri kakršnih koli preiskavah trga na podlagi te uredbe.

7.   Kadar ima nacionalni pristojni organ držav članic, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), pristojnost in zadevna preiskovalna pooblastila v skladu z nacionalnim pravom, lahko na lastno pobudo preiskuje primere morebitne neskladnosti s členi 5, 6 in 7 te uredbe na svojem ozemlju. Ta organ pred sprejetjem prvega formalnega preiskovalnega ukrepa o tem pisno obvesti Komisijo.

Če Komisija začne postopek na podlagi člena 20, nacionalni pristojni organi držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), ne morejo več izvesti takšne preiskave oziroma se preiskava zaključi, kadar že poteka. Ti organi poročajo Komisiji o ugotovitvah preiskave, da bi Komisijo podprli v njeni vlogi edinega organa, ki izvršuje to uredbo.

1.   Nacionalna sodišča lahko v postopkih za uporabo te uredbe Komisijo zaprosijo, da jim posreduje informacije, s katerimi razpolaga, ali svoje mnenje o vprašanjih v zvezi z uporabo te uredbe.

2.   Države članice posredujejo Komisiji izvod vseh pisnih sodb nacionalnih sodišč, ki odločajo o uporabi te uredbe. Takšen izvod se posreduje takoj, ko je celotna pisna sodba vročena strankam.

3.   Kadar je to potrebno zaradi skladne uporabe te uredbe, lahko Komisija na lastno pobudo nacionalnim sodiščem predloži pisne pripombe. Pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno.

4.   Komisija lahko samo za namene priprave svojih pripomb od zadevnega nacionalnega sodišča zahteva, da ji pošlje ali zagotovi pošiljanje vseh dokumentov, ki so potrebni za oceno zadeve.

5.   Nacionalna sodišča ne sprejmejo odločitve, ki bi bila v nasprotju s sklepom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi te uredbe. Prav tako se izogibajo sprejemanju odločitev, ki bi bile v nasprotju s sklepom, ki ga namerava sprejeti Komisija v že začetem postopku na podlagi te uredbe. Zato lahko nacionalno sodišče oceni, ali je potrebno, da svoje postopke ustavi. To ne posega v možnost nacionalnih sodišč, da vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU.

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobno ureditev za uporabo v zvezi z:

(a)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi uradnih obvestil in predložitev na podlagi člena 3;

(b)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi tehničnih ukrepov, ki jih vratarji izvedejo za zagotovitev skladnosti s členom 5, 6 ali 7;

(c)	operativnimi in tehničnimi ureditvami za izvajanje interoperabilnosti medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, na podlagi člena 7;

(d)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi obrazloženih zahtev na podlagi člena 8(3);

(e)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi obrazloženih zahtev na podlagi členov 9 in 10;

(f)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi regulativnih poročil, predloženih na podlagi člena 11;

(g)

metodologijo in postopkom za revidirani opis tehnik, ki se uporabljajo za oblikovanje profilov potrošnikov, iz člena 15(1); Komisija se pri pripravi osnutka zadevnega izvedbenega akta posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, lahko pa tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov, civilno družbo in drugimi ustreznimi strokovnjaki;

(h)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi uradnih obvestil in predložitev, izvedenih na podlagi členov 14 in 15;

(i)	praktičnimi ureditvami postopkov v zvezi s preiskavami trga na podlagi členov 17, 18 in 19 ter postopki na podlagi členov 24, 25 in 29;

(j)	praktičnimi ureditvami za uveljavljanje pravice do zaslišanja, določene v členu 34;

(k)	praktičnimi ureditvami za pogoje razkritja iz člena 34;

(l)	praktičnimi ureditvami za sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in nacionalnimi organi iz členov 37 in 38, ter

(m)	praktičnimi ureditvami za izračun in podaljšanje rokov.

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1, točke (a) do (k) in točka (m), tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Izvedbeni akt iz odstavka 1, točka (l), tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(3).

3.   Komisija pred sprejetjem katerega koli izvedbenega akta na podlagi odstavka 1 objavi njegov osnutek in pozove vse zainteresirane strani, da predložijo pripombe v roku, ki ni krajši od enega meseca.